Cerkev sv. Egidija (sv. Tilna) se v pisnih virih prvič omenja leta 1261 (verjetno pa lahko iščemo nastanek cerkve že pred letom 1200, ko so pri nas nastajale najstarejše romanske cerkve), ko je kot podružnica Škal prišla pod gornjegrajski patronat, pod okriljem katerega je ostala do ustanovitve ljubljanske škofije leta 1461. Iz te listine je namreč razvidna menjava ozemlja med škalskim župnikom in benediktinskim samostanom v Gornjem Gradu.
Zunanjost – Cerkev leži v središču šentiljske doline na nadmorski višini 363 m. Po svoji zasnovi je orientirana od vzhoda proti zahodu, tako da so verniki po starih cerkvenih pravilih obrnjeni proti vzhodu. Cerkev je dolga 24 m, široka 8 m, v prezbiteriju visoka 7 m, v ladji pa 7,5 m. Zidana je v baročnem slogu v obliki križa in ima poleg glavnega vhoda pod zvonikom še dva stranska, v vsaki kapeli po enega.
Zvonik, pod katerim je glavni vhod v cerkev, je na zahodni strani cerkve in je visok 12 m, ima kvadratni temelj (5 m), tri vrste lin in je verjetno star preko 700 let. Število zvonov se je v stoletjih spreminjalo. V obeh svetovnih vojnah je oblast zasegla največja zvonova, obakrat so pustili samo najmanjšega. Do leta 1980 je tako v zvoniku bil en sam zvon, ki je posvečen svetemu Egidiju. Ta zvon je še vedno v zvoniku, ima pa relief sv. Tilna in sv. Urbana ter Križanja z Janezom in Marijo. V času župnika Antona Šaruge se mu je leta 1980 pridružil drugi zvon, posvečen Mariji Pomočnici. Leta 1992, v času župnika Jožeta Škrinjarja, je bil kupljen še tretji zvon, ki je posvečen v čast novi državi Sloveniji. Na njem je relief Jezusovega vnebohoda.
Glavni oltar in prezbiterij – Baročni glavni oltar ima kakih 200 let star lesen nastavek, v katerem se, nad visokim belim enodelnim tabernakljem z dvema angeloma ob strani in prestolom za izpostavitev Najsvetejšega na vrhu, v sredi med štirimi stebri nahaja votlina, v kateri je lesen kip sv. Tilna, ki je bil obnovljen leta 1996. Današnje ozadje je novo, skalnato, delo Jožeta Napotnika. Ob niši glavnega oltarja se k sv. Tilnu obračata sv. Peter na levi (s ključema) in sv. Pavel na desni strani (s knjigo in mečem). Sosedna kipa sta sv. Blaž s škofovsko palico in svečama v rokah in sv. Jošt s popotno palico in knjigo v rokah.
V atiki oltarja je razgibana skupina Marijinega kronanja, ki jo zaključujeta na levi strani nadangel Mihael, ki tehta duše, in na desni strani nadangel Rafael z ribo v rokah. V osrednjem prizoru izstopa Marija, ob njej pa vstali Kristus s križem in Bog Oče s kroglo sveta, ki Mariji polagata krono na glavo. Pod zaključkom atike se dviga še golob kot podoba Sv. Duha. K razgibanosti prispevajo še debelušni angelci, ki poplesavajo na oblakih nad zlatimi žarki. Pozlačene plastike in marmornati nastavek so baročno delo iz sredine 18. stoletja. Pri obnovi leta 1989 je bilo v zidu za oltarjem odkrito gotsko okno z delilnim stebričjem in krogovičjem.
Ladja – v njej sta poznobaročna stranska oltarja: levo oltar Srca Marijinega, desno pa Srca Jezusovega, delo celjskega kiparja Ferdinanda Galla. Nova lesena oltarna miza med obema oltarjema je delo arhitekta Lodranta. V atiki oltarja Srca Jezusovega je slika sv. Štefana. Kiparski deli sv. Boštjana in sv. Roka dopolnjujeta oltar Srca Jezusovega. S puščicami prebodeni sv. Boštjan je privezan na deblo, sv. Rok pa je upodobljen z romarsko palico in bučo. Z roko kaže na kužno znamenje na stegnu, ob njegovi nogi pa je pes s kosom kruha v gobcu. Oltarni predel zaokrožujejo kanonske tablice, ki so redkokje tako bogate in dobro ohranjene.
Na severni steni ladje se nahaja dekorativna prižnica iz poznega baroka z liki vseh evangelistov: sv. Marko z levom, sv. Janez z orlom, sv. Luka z volom in sv. Matej z angelom. Nasproti prižnice stoji na drugi steni ladje na konzoli v okviru kip Brezmadežne s krono na glavi.
Kapela Sv. treh kraljev – v levi kapeli oltar Sv. treh kraljev zapolnjuje vso steno. Vrh tabernaklja se nahaja skupina devetih lesenih kipov, ki poleg sv. Družine predstavljajo troje modrih in troje njihovih spremljevalcev, nad vsemi pa plava velika zvezda z dvema angeloma. Ob robu niše stojita kipa sv. Izidorja z voli in angelom sejalcem in sv. Frančišek Ksaverij. Na vrhu nastavka kraljuje Bog Oče, obdan z devetimi kipi angelov. Oltar je delo slovenjegraškega rezbarja Jožefa Stanerja. V oltarju se pod menzo nahaja vdolbina, v njej počiva sv. Aleš, zavetnik romarjev in beračev.
Kapela Žalostne Matere Božje – v desni kapeli se nahaja oltar Žalostne Matere Božje, ki se omenja leta 1705. V osrednji niši je kip Pieta – Marija s sedmerimi meči, ki se zabadajo v njeno srce, v naročju pa drži mrtvega Jezusa. V spodnjem delu nastavka se nahajata kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Terezije. Pod to kapelo se nahaja grobnica ali vsaj grobovi več nekdanjih lastnikov gradov Schwarzenstein (Gradič) in Helfenberg (Soteški grad v župniji Gornja Ponikva. V isti kapeli je krstilnik, ki ga na vrhu krasi majhen kip Krsta v Jordanu.
Križev pot v sedanji podobi je nastal leta 1863 kot zahvala za dobro letino. Stari križev pot so dali v prenovo Rozaliji Pasnoch v Slovenj Gradcu, ki se je izobraževala v Benetkah. Tablam je dodala pozlačene okvire z zelo lepimi okraski. Napisi so bili sprva latinski, kasneje so jih prevedli v slovenščino, v času druge svetovne vojne pa so jih morali začasno umakniti.
Pevski kor – orgle so delo mojstra Franca Naraksa iz leta 1879. Pred birmo leta 1952 jih je nekdo polil s solno kislino Po tem času so morali orgle še večkrat prenoviti in na novo uglasiti.
Poslikava – cerkveno notranjost je leta 1899 poslikal Anton Brollo iz mlajše generacije furlanskih slikarjev. Uokvirjen motiv na temenu stropa v prezbiteriju predstavlja čaščenje Najsvetejšega. Monštranca stoji na oblakih in nanjo sije močna svetloba z neba. Pod njo so nameščeni trije angeli. Na eni strani je angel z grozdom, na drugi strani pa s klasjem. Osrednji del ladje zavzema medaljon, na katerem sta sv. Ciril in Metod, ki ju obliva nebesni sij. Na njuni levi strani je sv. Ana, ki z dvignjeno desnico poučuje Marijo, na desni pa sv. Jožef, ki poučuje Jezusa. V sredi ladje nad prehodom v kapelo Žalostne Matere Božje je naslikan trpeči Jezus na Oljski gori, nad njim pa škof sv. Martin. Na vhodu v kapelo Sv. treh kraljev je naslikano Jezusovo rojstvo. Zadnji del ladje krasi freska sv. Cecilije. Ta sedi in igra na orgle, nad njo pa lebdijo angeli. Desno je sv. Urban s škofovsko palico in knjigo, na kateri je grozd. Dalje je sv. Notburga, zaščitnica kmetov, s srpom v rokah.
Vir: Zbornik župnije Šentilj pri Velenju 1261 – 2011
Fotografije: Lidija Stvarnik, 2021